Na stežaj smo odprli vrata in vabimo Vas na obisk v kraje, kjer smo doma, kjer so naši dedki posekali prva drevesa za lastni dom, zaorali prve brazde in zasejali njive. Kdo ve kam je potok odnesel glasove davnine in kjer je zamrl krik vojščakov; pa je ptičji spev vendarle najbolj prijetna melodija naših in vaših juter, je vonj po kruhu, ki vedno znova zadiši tako prijetno, domače; je prijazna beseda v pozdrav in upanje da se bomo še srečali, pri nas, doma... Reka je razdelila naše domove: Kobance na eno in Pohorce na drugo stran drave. Na dokaj strmih pobočjih Kozjaka in Pohorja znamo ponuditi vse, kar premore ta svet ob reki, nekakšen simbol naše davne preteklosti. Bili smo kmetje in drvarji. S splavom smo prevažali les v velika mesta in se vračali s spoznanjem, da smo rojeni za ta strmi breg in življenje ob reki. Zdaj živimo v lastni občini z 2859 prebivalci, na območju srenje dravske doline, na površini 104 km2 Veselimo se različnih prireditev, ukvarjamo se s športom in si prizadevamo, da bi tudi naši otroci govorili kleno slovensko besedo in zapeli našo pesem. Prizadevamo si,da bi besede zvenele tukaj zvenele prijazno, kakor jih boste slišali v pozdravu naših ljudi. Navezali smo se na te kraje in sprejemamo, kar je nekdo zapisal: " Tu sem se rodil in tu bom ostal." v imenu vseh prebivalcev vam izrekamo prisrčno dobrodošlico v občini Podvelka, kjer smo doma.
Zaselek Podvelka leži na desni ali pohorski strani reke Drave ob izlivu potoka Velka. Sedež občine Podvelka je od leta 1995 v stacbi v krajevnem središču. Hiša je bila zgrajena v pritlični izvedbi okrog leta 1930, v njej je bila do leta 1986 mesnica. Vmes je bila stavba nacionalizirana in nadgrajena, po drugi svetovni vojni je imela v zgornjem nadstropju svoje prostore takratna milica in do leta 1995 policija. Podvelka se ponaša še z železniško postajo, banko, pošto, v neposredni bližini občinske hiše je tudi edini kulturni dom v občini. Ena najstarejših hiš v Podvelki je last zakoncev Sabathy. Nastala je v času glažutarstva v Josipdolu in je služila za skladiščenje steklenih izdelkov. Sedanjo podobo je dobila z različnimi adaptacijami in dograditvami v novejšem času. Gradnja železniške proge Maribor-Dravograd leta 1863 je pomenila olajšanje za takratne gospodarje in trgovce s te strani reke, torej s širšega dela ribniškega Pohorja.Za večino prevozov na levi breg (predvsem spravilo lesa) takrat še enukročene drave(elektrarne so začeli graditi kasneje), so uporabljali splave ali flose ali pa so si pomagali z enim od številnih dravskih brodov, ki je vse do leta 1914 vozil v predelu sedanje tovarne stavbnega pohištva Marles. Kasneje se je moral brod umakniti železnemu mostu. da ta ne bi služil okupatorju, je bil leta 1941 porušen, vendar so Nemci še istega leta postavili nov leseni viseči most. Sedanji betonski most je bil zgrajen leta 1962. Še vedno si je mogoče ogledati najstarejšo kovačijo pri Hirsmanu, edino ohranjeno od treh, ki so delovale na območju današnje občine Podvelka. Zgodovinski viri navajajo, da so jo Podvelčani postavili 1748 za lastne potrebe, kasneje pa si je ustvarila dobro ime in kovali so kmetom in drugim naročnikom od blizu in daleč.